Od kdaj, sinovi resnice, ste bratje noci
Kaj roke vase s krvjo rdeci?

Eksplozija v noci je roza gorja,
Opraviciti z njo se nicesar ne da.
Razbiti mogoce oltarja ni,
Oltarja lazi, ki oblike mnozi.

Brezmadezna slika, brezbolne luci,
edina zavetja srhljivih noci.

Otroci duha smo in bratje moci,
katere obljuba se ne izvrsi.
Smo crni duhovi od tega sveta,
opevamo noro podobo gorja.

Razlaga je bic, in ti krvavis:

Po stotic razbije zrcalo sveta
vas trud je zaman. Presegli smo noc;
nas dolg je poplacan
in nasa je luc.